Kaj pričakujejo vlagatelji v startupe in kje nam je Hrvaška lahko vzor

Za atraktivne podjetniške projekte, ne glede na stopnjo razvoja, se denar hitro najde, pravijo poznavalci.

V domačih skladih zasebnega kapitala je trenutno zbranih več kot pol milijarde evrov, je pred kratkim poročal časnik Finance. Vsi upravljavci tega denarja sicer ne ciljajo na hitrorastoča zagonska (start up) podjetja, a tudi tako imenovanega tveganega kapitala je v Sloveniji vedno več.

Pri financiranju aktivno vlogo prek Slovenskega podjetniškega sklada igra tudi država – sklad že vrsto let podjetja podpira z nepovratnimi sredstvi in posojili, pred meseci pa je prek razpisa z do petimi milijoni evrov podprl tudi dva lokalna upravljavca.

Kdo je dobil ta denar?

Silicon Gardens: Najbolj jih zanima, kako sposobna je ekipa

Star znanec lokalne start up scene in eden najbolj uveljavljenih vlagateljev pri nas je Silicon Gardens. Sklad so pred dobrimi desetimi leti na noge postavili uspešni domači in tuji podjetniki, med drugim Jugoslav Petković (Mimovrste), Boštjan Špetič (Zemanta) in Gregor Rebolj (Klika). Letos septembra so upravljavci zaključili z nabirko tretjega sklada, v katerega se je skupaj prelilo skoraj 33 milijonov evrov. Od tega je pet milijonov evrov pristavil SPS, razlaga Krešo Gotovac, partner pri Silicon Gardens.

Tretji sklad je sicer že aktiven, v podjetja vlaga zadnji dve leti. Do danes so po besedah sogovornika počrpali skoraj deset milijonov evrov in opravili 17 naložb, tudi v slovenska podjetja, kamor prištevajo Nordoon, Codeplain, ClozerAI in VoiceForm – vsa se ukvarjajo z rešitvami umetne inteligence – in pa Realtracing, ki razvija platformo za zbiranje podatkov o gradbiščih.

“Na našem radarju je v vsakem trenutku kar nekaj obetavnih slovenskih zgodb. Pričakujemo, da se bo njihovo število v portfelju še povečalo,” razlaga Gotovac. Vložki upravljavca se gibljejo med 300 tisoč evri in 1,5 milijona evrov.

Njihove tarče so povečini start upi v prvih stopnjah razvoja. Silicon Gardens v teh podjetjih najbolj zanima, kako sposobna in vztrajna je ekipa, kakšna je njihova konkurenčna prednost in kako hitro lahko realizirajo svoje načrte. “Iščemo ambiciozne ustanoviteljske ekipe z globalno vizijo in razumevanjem, da na koncu trg vedno pokaže, kako dobro ti gre,” dodaja. V smislu poslovnih modelov največ vlagajo v aplikacije, namenjene končnim uporabnikom, programsko opremo za podjetja in spletne tržnice.

Gotovac razlaga, da so njihovi glavni trgi regijska startupovska središča, to so Ljubljana, Zagreb in Beograd, pa tudi ostale države v okolici in širše. Pravi, da vse pogosteje ocenjujejo priložnosti drugje po Evropi in v ZDA. “Ena od naših pomembnejših prednosti je dobra povezanost z diasporami po svetu, zaradi česar imamo nadpovprečno število kakovostnih priložnosti, ki jih dobimo na mizo,” še dodaja.

Tivoli Partners: načrtujejo 40-milijonski sklad

Med prejemniki SPS-ovega vložka je še en sklad, in sicer Tivoli Ventures, hčerinska družba Capital Genetics, ki ga je soustanovil Andraž Grahek. Ta nam je povedal, da pravkar zaključujejo nabirko, v kateri naj bi do konca leta zbrali med 15 in 20 milijoni evrov. Sklad bo sicer še naprej odprt za vlagatelje, skupno pa Grahek pričakuje, da bodo v nekaj letih pridobili do 40 milijonov evrov vložkov. Med vlagatelji so povečini institucije, med njimi tudi številne slovenske.

Grahek dodaja, da se pri iskanju primernih kandidatov zanašajo na svojo vpetost v podjetniško okolje in povezave z ustanovitelji. “Stavimo na transparenten odnos, okoli katerega gradimo poslovno vrednost.” Sklad Tivoli Ventures je sicer primarno osredotočen na vlaganja v podjetja v predsemenski, semenski in seriji A fazi razvoja. Glede panog, v katere vlagajo, se ne omejujejo preveč, je pa njihov fokus na podjetjih, ki se ukvarjajo s programsko opremo, robotiko, rešitvami na področju prehrane in finančne tehnologije.

V zadnjih letih so v okviru ekosistema podjetja Capital Genetics že ustvarili začetni portfelj start upov, ki bodo po besedah Grahka tvorili temelj sklada Tivoli Ventures. Med drugim gre za naložbe v podjetjih Bunny.net (omrežje za nalaganje spletnih aplikacij ter vsebin), Birdbuddy (pametne ptičje hiške) in Grashka (razvijalec rastlinskih izdelkov).

SCV: V podjetje vložijo do štiri milijone evrov

Tudi South Central Ventures (SCV) ima globoke korenine v slovenskem ekosistemu. Na trgu so prisotni več kot 15 let, do danes pa so prek treh skladov s približno 70 milijoni evrov podprli več kot 50 podjetij. Med prvimi naložbami je bila denimo Celtra, ki sodi med vodilna podjetja na svetu na področju razvoja sistemov mobilnega oglaševanja.

V zadnjem času je SCV investiral v Leanpay (platforma za obročno plačevanje), Daibau (platforma Mojmojster) in Sentinel Marine (tehnologija za nadzor plovil), njihov zadnji vložek pa bil namenjen mobilni platformi za upravljanje premoženja CADRO.

Jure Mikuž, partner pri upravljavcu, ob tem sicer poudarja, da se tehnološka podjetja redko kategorizirajo (zgolj) po nacionalnem ključu. Pogosto so namreč registrirana v eni državi, glavnino ekipe pa imajo v drugi.

SCV trenutno išče tarče za svoj tretji sklad, kar bodo počeli še dve do tri leta. V povprečju podjetje podprejo z med enim in štirimi milijoni evrov. Med vlagatelji v njihovih skladih po besedah Mikuža prevladujejo mednarodne finančne institucije, pa tudi regionalni institucionalni investitorji, kot sta Zavarovalnica Triglav in BTC.

Kdo še vlaga

Start up financerjev je pri nas še nekaj. Eden takih je AIS Vesna Venture Capital, ki je po podatkih časnika Finance registriran v Luksemburgu, gre pa za hrvaško-slovensko ekipo. Predvidena velikost sklada je 50 milijonov evrov. Podobno težak je AIS Pan Adria Ventures, v ozadju katerega so Rok Habinc, Matjaž Peterman in Mitja Vavpotič. Glavna vlagatelja v sklada sta Evropski investicijski sklad in SID banka.

Na sceni je še RUJ Ventures, ustanovljen leta 2023 v Ljubljani. Vodijo ga Jakob Gajšek, Rok Colarič in Urška Jež. Med vlagatelji oziroma svetovalci na spletni strani med drugim navajajo Marka Pleška, ustanovitelja CosyLaba, in Jureta Kneza, ustanovitelja Dewesofta. RUJ sicer vlaga v tako imenovani deeptech – v biotehnologijo, medicinske rešitve in v umetno inteligenco.

Za pozornost dobrih in potencialno dobičkonosnih podjetij se borijo tudi nekateri tuji ponudniki tveganega kapitala. Letos poleti, denimo, smo poročali, da je na slovenski trg vstopil sklad Kaya s sedežem v Pragi. Čehi so pred kratkim za svoj peti sklad zbrali 70 milijonov evrov, s katerimi nameravajo podpreti do 25 start upov v zgodnji fazi s področja osrednje in vzhodne Evrope. V portfelju ima Kaya tudi dva samoroga, kot se imenujejo start upi z več kot milijardo dolarjev tržne vrednosti; to sta češki spletni supermarket Rohlik in poljska zdravstvena aplikacija Docplanner.

Napredek v Sloveniji, a izzivov je še veliko

Sogovorniki se medtem strinjajo, da industrija tveganega kapitala v Sloveniji postaja vse bolj razgibana. Jure Mikuž razlaga, da imamo še posebej dobro pokrito financiranje zgodnjih faz razvoja podjetij, v zadnjem času pa so vse bolj prisotni tudi viri kapitala za podjetja, ki potrebujejo večje vložke. Podobno kot Mikuž razmišlja Andraž Grahek, ki za prelomnega označuje zakon o alternativnih skladih, ki je odprl pot za nove financerje.

Je pa seveda še veliko prostora za izboljšave. Mikuž kot eno izmed priložnosti, na primer, izpostavlja oblikovanje sistema, ki bi izboljšal prenos znanja z univerze v zasebni sektor. Sogovorniki pozivajo tudi k bolj stabilni in enostavnejši zakonodaji in pa davčni razbremenitvi, sploh bolje plačanih delovnih mest.

Mikuž meni, da bi morali podjetnikom-začetnikom omogočiti davčne odpustke, “da mirno zadihajo”. Ko podjetja postanejo večja, njihovo poslovanje pa stabilnejše, bi se po njegovem to z “obrestmi vrnilo v državno blagajno”.

Grahek med rešitvami našteva še enostavnejše pogoje za privabljanje talenta iz tujine, reforme na področju nagrajevanja zaposlenih in poenostavitve birokracije pri ustanavljanju in vodenju podjetij, ki so podprta s tveganim kapitalom. “Imamo veliko domače naloge, kako ustvariti pogoje, da tehnološka podjetja ostanejo tukaj,” dodaja.

Vzpon Hrvaške

Po primere dobre prakse v industriji tveganega kapitala sicer ni treba daleč. Na tem področju je največji skok v zadnjem času naredila Hrvaška, hitro pa se panoga razvija tudi v Bolgariji, na Madžarskem, Češkem, Poljskem, pa tudi v Srbiji.

Krešo Gotovac je prepričan, da bi se slovenski ustanovitelji od svojih regionalnih kolegov lahko navzeli nekaj več ambicioznosti in prodajnih veščin. “Naše podjetnike pogosto ovira pretirana skrb, da mora biti izdelek ali proces popolnoma izpiljen, preden ga preiskujejo na trgu. Toda napake niso poraz, temveč so del krivulje učenja in nujne, če želimo napredovati,” dodaja.

Podobno razmišlja tudi Mikuž. Po njegovi oceni je sploh na Hrvaškem več razumevanja, da podjetništvo predstavlja steber zdravega gospodarskega okolja. “Podjetniške zvezde so lahko ideal za mlajše generacije in pomagajo premakniti marsikatero oviro v glavah. Če pa se nanje gleda zviška, kot trenutno v Sloveniji, in se jih označuje za davčne prevarante, pa je učinek ravno nasproten,” še meni.